Švrknila je nevidno skozi prepišna vrata. Se zapodila okrog našega vrtca in prebarvala vso listje in trave, smuknila še v igralnice in jih odela v tople barve. Nam je še dodobra skuštrala lase, pa je kljub vsemu nismo uspeli ujeti v svoje dlani.
To je naša dobra, stara teta Jesen!
Spoznavamo jo skozi pesmi, ki pojejo o njej,… poslušamo pravljice in si ogledamo dramatizacije o živalih, kako se z njenimi dobrotami zalagajo pred hudo, neizprosno zimo.
Želimo jo upodobiti na sto in en umetniški način, jo okušati preko njenih slastnih darov in se veseliti z njo v šumečih, živopisanih listih,…
Njej na čast smo priredili tudi Jesenski piknik in nanj povabili vse naše drage starše, babice in dedke. Skupaj smo si najprej ogledali predstavo o ježu, ki ima pred zimo polne roke dela, nato pa smo se naigrali, med seboj pokramljali in se… njam njam…, no, vse vam pa res ne bomo izdali.